Jesen se približuje in spomin na drugačne oblike izobraževanja na daljavo ostaja živ. Da se je drugi val pojavil v času počitnic, je po svoje dobro. Čaka nas jesen, z njo pa zima, prehladi in padec imunosti populacije. Bomo zdaj vsakič, ko se pojavi kihanje, zapirali družbo, ekonomijo in javno življenje? Ne. Poiskati moramo nove, boljše in drugačne rešitve. Morda je rešitev koronastol.
Starši so dvojno obremenjeni s poklicnim in družinskim življenjem in podjetja si ne morejo privoščiti, da se zaposleni izčrpavajo še kot nadomestne učiteljice in učitelji. Šola mora biti. Kako velikega pomena sta druženje ter učenje prek opazovanja in preživljanja skupnega časa, je morda postalo še bolj očitno v času izolacije zaradi covida-19. Otroci so se doma jokali, da hočejo v šolo. Začeli so pogrešati prijatelje, druženje in celo učitelje!
Nova normalnost med šolskimi klopmi
Kot pravi arhitekt Robert Klun, zmagovalec natečaja za Expo Dubai 2020, je ta odvisna od naše inventivnosti in zdrave pameti. V arhitekturnem in projektantskem biroju Magnet Design so pripravili že kar nekaj rešitev. Oblikovali so stole chair.ity – fotelje C19, na katerih se s sedenjem in dizajnom soočimo tako v pozitivnem kot razvojnem smislu. »Res je. Gre za to, da se chair.ity spopade s korono na psihološki način. Ko se usedeš na koronastol, v sebi začutiš psihološko moč, hkrati pa je fotelj C19 izdelan iz antibakterijskih materialov in je primeren za dandanašnji čas in vzdrževanje. Odpre se kanal za občutenje solidarnosti in ko se na stolčke usedejo še preostali otroci in učitelji, se stkejo vezi in občuti moč preboja. Korona je le sinonim za nove možne oblike težav, s katerimi se bomo v prihodnost še spopadali. Zato je pomembno, da gradimo vsaj na čustveni in duševni imunosti. In tu nam lahko pomagajo prostori,« poudari arhitekt Robert Klun. Zanimalo nas je tudi, kako lahko sodobno arhitekturo prostorov vzgojno-varstvenih zavodov in šol prilagodimo novim situacijam. Ali nam lahko tu na pomoč priskočijo arhitekti, ki lahko prostore (pre)oblikujejo tako, da hkrati omogočijo tako izolacijo kot stike? Kot pravi Robert Klun, so sami še pred korono razvili »privatno celico«. »Privatna celica je moja in ideja Tomaža Gorjupa, njen osnovni namen pa je intimna cona za ljudi v javnih objektih, šolah, bolnišnicah, za potnike na letališčih, ko čakajo na naslednji let v prenatrpanih dvoranah. No, COVID-19 je situacijo obrnil na glavo in letališča so za zdaj prazna. A takšne celice lahko pametno uporabimo v šolah, za učence, ki morajo biti izolirani zaradi COVID-19. S privatno celico jim omogočimo, da ostanejo v stiku vsaj s prisotnostjo, če že ne s fizičnim stikom.«
Prostor ima pomen, spomin in svoj naboj
Prostorska sociologija, ki se je močno razvijala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je postavila temelje razumevanju pomena prostora kot enega ključnih agensov socializacije. Da je že leta 1908 Georg Simmel postavil temelje takšnih preučevanjem, ni zanemarljivo dejstvo, saj nas prostori določajo bolj, kot bi si bili pripravljeni priznati. In kako nas je prostor šol določal do zdaj? Kot pravi arhitekt Robert Klun, je »za prihodnost ključnega pomena, da poskrbimo za vse tisto, kar nam danes ponuja že sama pametna tehnologija. Najprej moramo poskrbeti za primarno in fizično zaščito, ki otroke varuje pred neposrednimi stiki. Rešiti moramo tudi kompleksno razkuževanje z razkuževalnimi in razprševalnimi programi (profesionalni in cenovno ugodni roboti, ki čistijo ponoči) in antibakterijskimi lučmi. Obenem pa moramo v prihodnje opremo oblikovati tako, da se lažje čisti. Arhitektura prihodnosti bo vsekakor razmišljala o elementih, ki temeljitega čiščenja ne ovirajo.« Za konec se še vprašajmo, ali je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravljeno podpreti takšen pilotni projekt, ki bi bil lahko implementiran že jeseni ali v prihodnjem šolskem letu. »Vsekakor se za prvo silo da sprojektirati prostore, ki so varni s predelnimi stenami in osnovno ergonomijo, ki poskrbi za večjo imunost; in to je mogoče ponuditi že to jesen,« sklene misel Klun.
Vir: Dnevnik 2020